web analytics
 

Rudi Kirar – Nevrologični blog

Rudi Kirar, podjetnik, predavatelj, glasbenik in avtor knjige Nevrologična motivacija. Knjigo lahko zdaj kupite na www.rumene.eu

   Apr 26

Rudi Kirar: ”Ne bom ti dal napitnine”

Los Angeles – Downtown, center mesta, kjer sem se včeraj zvečer ustavil v povprečni restavraciji, kjer sem si privoščil pizzo.

Postrežba je bila povprečna, normalna. Natakar je prišel in me vprašal, kaj bom jedel.

Ko je prinesel račun, mi je avtomatično zaračunal dodatnih 15% za napitnino. Šokantno!

Sovražim napitnine v restavracijah! Zakaj bi nekomu sploh dajal napitnino? Pa saj je plačan za to, da gostu prinese hrano ali pijačo.

Ne gre se za skopuškost. Gre se za princip.

Saj je plačan, da mi streže. Njegovo delo je, da me streže! Njegovo delo je celo, da mi polepša dan z nasmehom, morda s kakšnim prijaznim vprašanjem, komplimentom ali kako drugače.

Daste napitnino natakarjem, ker MORATE, ali ker ŽELITE?

Če je postrežba dobra in nekaj posebnega, potem si seveda natakar zasluži napitnino. V kolikor je povprečna ali celo pod-povprečna, potem si  je nikakor ne zasluži.

Zakaj gremo ljudje v gostilne? Verjetno ne samo zato, ker smo žejni. Pijačo si lahko kupimo v trgovini in jo spijemo doma ali na poti.

Ljudje hodimo v gostilne, ker se želimo sprostiti, se morda poveseliti s prijatelji in podobno, kjer nam DRUGI strežejo.

Ne gre se za razvajenost. Gre se za enostaven princip.

Pred nekaj meseci sem bil s prijateljem v eni izmed ljubljanskih restavracij. Natakar je bil poln zanosa pozitivne energije in nenehno se je hecal z nama. Skratka, polepšal mi je dan. Počutil sem se kot kralj v tej gostilni. Plačal sem mu pijačo, pa še veliko napitnino sem mu dal in njegovo gostilno sem predlagal tudi mojim znancem.

Večina restavracij pa je izredno slabih. Celo nekateri dobri hoteli nimajo prijaznih uslužbencev. Pa saj ne pride človek v hotel samo prespati. Verjetno ima posteljo in wc vsak tudi doma, se vam ne zdi?

V hotel pride človek uživati. Naj se tokrat drugi potrudijo zanj.

Nekateri ljudje gredo v restavracijo mogoče samo 3 krat v letu. In še takrat so slabo postreženi. Groza!

Kaj je nauk za vas?

  1. Opazujte, kako se prodajate drugim.  Vsi ste prodajalci. Vsi prodajate sebe. Lahko se prodate kot ”tečen” produkt ali pa kot prijazna oseba, s katero je prijetno v družbi. Vsi ste prodajalci, pa če si to želite ali ne. Če se ne znate dobro prodajati, potem boste v življenju vedno neuspešni tako ali drugače.
  2. Lepa beseda lepo mesto najde. Privoščite drugim kakšno lepo besedo, kakšen kompliment in tudi sami boste deležni tega v izobilju. Več ljudi si bo želelo biti v vaši družbi in če boste imeli več ljudi okoli sebe, boste lažje dosegli vaše življenjske cilje.

 

Knjiga za prebrati je TUKAJ.

Avtor: Rudi Kirar, 26.4.2014, Los Angeles, CA

You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. Both comments and pings are currently closed.