Grammy-ji, pa razne MTV Music Awards, podobne zadeve zgolj za ameriški trg (American Music Awards), poleg vsega tega pa še vsakoletni »Hall of Fame« večeri, kjer nominacije diktirajo ameriški zelenci. Kaj poreči na vse to? Meni je bila glasba vedno nekaj posebnega, nikakor tega nisem jemal kot tekmovanje, kjer bi določal prvo, drugo, tretje mesto. Nikakor ne. Zato tudi vse težje razumem vso to pehanje zvezdic in »zvezdic«, ki si na vsak način želijo potrditve z zlatimi kipci in prestižnimi nazivi, ki pa kljub vsemu ne prinašajo »valuable« vrednosti glasbenikom. To pravim jaz, Rudi Kirar. Še vedno trdim, da veliko bolj uživam sedaj, ko s svojimi kolegi zaigramo nekaj komadov »za dušo«, kot pa če bi igranje glasbe zame pomenilo »službo« in bi nadaljeval z igranjem zgolj zaradi zadovoljevanja lastnih ekonomskih potreb. Torej, moji dragi bralci, Rudi Kirar vam svetujem, da se potrudite uživati v malih stvareh in iz njih izvabiti osebno zadovoljstvo, marsikdaj je to vredno veliko več kot kupi denarja.
Do naslednjič.
